-
1 evil
['i:vl] 1. adjective(very bad; wicked; sinful: evil intentions; an evil man; He looks evil; evil deeds; an evil tongue.) hudoben2. noun1) (wrong-doing, harm or wickedness: He tries to ignore all the evil in the world; Do not speak evil of anyone.) zlo2) (anything evil, eg crime, misfortune etc: London in the eighteenth century was a place of crime, filth, poverty and other evils.) zlo•- evil-- evilly
- evilness
- evil-doer* * *I [í:vl]adjective ( evilly adverb)hudoben, grešen, škodljiv; nesrečento fall on evil days — obubožati, doživeti hude časethe evil one — hudobec, vragII [í:vl]nounzlo, nesreča; škoda; bolezen; grehSt. John's evil — božjastIII [í:vl]adverb archaic hudo, slaboto speak evil of s.o. — opravljati, obrekovati koga
См. также в других словарях:
govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pásji — a e prid. (á) 1. nanašajoč se na pse: na obrazu je začutil pasji smrček / pasje bevskanje, lajanje / pasja hišica, uta; pasja ovratnica / ekspr. pasja mrcina je stala pred vrati in renčala / pasja zvestoba / pasji jermen jermen, na katerem se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
káča — e ž (á) 1. breznog plazilec z dolgim, valjastim telesom: kača piči, sika; kača se je plazila med šopi trave; dolga, marogasta kača; odskočil je, kakor (da) bi ga kača pičila; denar skriva kot kača noge; viti, zvijati se kot kača / kača se levi /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svét — á m (ẹ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žlèht — prid. neskl. (ȅ) nižje pog. hudoben, zloben: žleht človek; ne bodi žleht / žleht otroci / ima žleht jezik žlèht prisl., zastar. slabo, hudo: žleht se mu godi, mu gre … Slovar slovenskega knjižnega jezika